Going down under

Spet dežuje zunaj, tako da imam čas, da napišem nekaj novega. V petek, 13ga po vrsti, smo šli v zabaviščni park, v upanju na lepo vreme. Upanje nas je pustilo na cedilu, saj smo bili premočeni do kosti še preden smo prišli na vrsto za prvo vožnjo na vlakcu smrti. Če smo že bili vsi mokri, nam vsaj ni bilo treba skrbet za dežnike in za suhe lase, tako da smo se poskakujoč odpravili novim dogodivščinam naproti. Sama sem bila čisto čisto prvič na kakršnemkoli vlakcu, zato sem si izkričala pljuča tekom dneva. Vsakič, ko se je vlakec približeval vrhu parstometrskega padca, sem se začela spraševat, kaj mi je tega treba bilo….In potem smo odkričali v globino.

Še nekaj filmčkov, da ne boste spet rekli, da dajem dolgočasne objave

[googlevideo]-582393829903463008[/googlevideo]

[googlevideo]4821619250575456613[/googlevideo]

Najbolj razburljiva vožnja v parku, Nemesis…noge imaš 10cm na tlemi, ko drviš nad nevarnimi skalami…sami spinningi in loopi…

[googlevideo]-3363384362072274862[/googlevideo]