G’day
Pa sem šla… prispela živa in zdrava, čeprav me je korejska hrana skor pokopala…Preživela 23 ur v zraku, večino časa prespala, jedla bore malo. Mislim seaweed soup pa sveže črne gobe? Da ne omenim, kako zatohlo je na letalu po taki pojedini. Bi ubijala za kakega dobrega purana.
Koga moram še skritizirat…aja, varnostnike na Frankfurtu, če ti niso paranoični, pol noben ni. Toliko, da niso šli mojga medota testirat, ali vsebuje kake delce smodnika al pa eksploziva. Kje naj zdaj najdem psihiatra za medota? Bogi revež, še zdaj se trese.
Še zdaj je soparno, pa je noč. Velik plus je, da imam dovolj veliko sobo in neomejen dostop do interneta. Nebesa.
WC-ji so unisex, tko da bom morala pazit, da se ne ustrašim kake gorile. Hrana je dobra, vsi super prijazni, ko da bi bili na tabletih. Vozijo po levi strani, pa skoraj brez varnostne razdalje. Še dobro, da sem zdržala pogled na cesto. Drugač pa tko kot v Sloveniji, kilometrske kolone že zjutraj na avtocesti. Moj merđo bi užival.
Slikce od sobe pa okolice bodo na voljo tekom tedna, ko se spravim k sebi in navadim na vročino. Za pokušino pa majhen razgled z letala…
