Going down under

Preko mostu, pa smo že na južnem bregu reke. South Bank je znan kulturen kotiček, kamor se lahko umakneš vrvežu mesta. Tako blizu mesta, pa vendar čisto nič podobno. Najbolj znani so vsakodnevni marketi, kjer si lahko kupiš piercing, vsakovrstni nakit, tetovažo s heno, hipijevska oblačila, modne dodatke in seveda, torbice

Malo pred marketi pa se skriva biser rokodelstva, ki me je presunil do dna srca. Kar od nekod se je pojavila Nepalska pagoda (kdo bi jo sicer pričakoval na tem mestu). Zgrajena je bila s strani katmandujskih rokodelcev za Expo 1988, predstavlja pa zgradbo miru, ljubezni, plodnosti in harmonije.

Par korakov stran pa že lahko uživaš v tropskem deževnem gozdu. Lično narejene sprehajalne steze te popeljejo v labirint zelenja ter tropskih živali.

Še par korakov dalje se nahaja peščena plaža sredi mesta, kar sem pa že pokazala v prejšnjem prispevku. Še zadnji utrinek cvetoče narave pred prihajajočo zimo…

Vzela sem si soboto frej, spakirala torbo in jo mahnila proti mestu. Sedla sem na taprav avtobus, ki je peljal v tapravo smer, yess. In že takrat sem vedela: “Danes bo super dan…” Brisbane CBD oziroma central business district je mesto polno nasprotij; zelenje v betonski džungli, prometni zamaški, a z avtobusom vselej pravočasno prideš kamorkoli (geniji so se spomnili ločene ceste samo za avtobuse), domačnost sredi nebotičnikov. Domačnost se nanaša na pravljično cerkev, ki je zrastla sredi nebotičnikov, ali obratno, so jo pustili kot spomin na stare čase.

V neposredni bližini pisane cerkve, pa se nahaja prezbiterijanska cerkev, malo bolj umirjene barve a zato nič manj pravljična.

Vrvež na cesti je nepopisen, zato pomaga, da je avtobusna postaja locirana pod samim mestom. Vozniki avtobusov morajo imeti tudi nekaj znanja spretnostne vožnje skozi ozke tunele pod mestom. Sledovi barve na zidovih pričajo, da niso vsi tako spretni

Skozi mesto teče Brisbane River, zato niti ni slabo, da so postavili obvoznico na reko…Po reki vozi tudi trajekt a na žalost še nisem izkoristila njegovih uslug.

Za konec še nekaj znamenitosti… Mestna hiša…zlata piramida…šola…mestna zakladnica (oziroma Treasury building).

Zvečer je potekal Talent Quest. Sicer smo imeli samo 6 prijavljenih talentov, a zato te toliko bolj nadarjene. Opravičujem se za slabo kvaliteto pa temo, samo je bilo posneto že pozno zvečer, pa nisem imela časa reflektorjev naštimat in vse pravilno osvetlit

Na prvem videu je Dale in njegovo bobnarsko ”znanje”. Pri tejle akrobaciji je celo palčke prelomil na pol

Naslednji je lomilec ženskih src, Josh, poje pa malo prirejeno pesem o lepotah ženskega telesa… Josh je tudi dobil glavno nagrado.

Edina ženska predstavnica Tickle in njen lepi glas…

Na koncu pa še naš samouk na klavirju, Zeuss. Vsako noč nas zaziblje v sanje z melodijo njegovih pesmi…

Spet se malo oglašam. Sicer pa dvomim, da ste sploh opazili, da sem precej tiho Pretekle tedne sem delala eseje, pa izpit sem imela, zdaj pa moram čakati še par tednov, da dobim nazaj rezultate. Poleg tega sem imela še digitalca v okvari (memory card error), tako da sem izgubila vse veselje za pohajkovanja po okolici.
Včeraj sem pa nadoknadila v vsem tem, poskrbela malo za rekreacijo, stike z domačimi (beri: napisala na desetine razglednic) in končno šla po novo memory kartico za digitalca. In tole je prvo, kar je kartica posnela… Dala sem jim ime A path to hell… ker vodijo vse poti v žareče žrelo pekla… Morali bi biti tukaj včeraj zvečer…celotno nebo je bilo razžarjeno, kot da se za gorami skriva Dantejev pekel. Mogoče je pa samo Miklavž pekel piškote…

A SLOVENIAN adventurer completed his swim of the entire 5265km Amazon River – a 65-day odyssey during which he battled exhaustion and delirium while avoiding flesh-eating piranhas and the dreaded bloodsucking toothpick fish.

Strel’s health worsened on Thursday evening as he struggled with dizziness, vertigo, high blood pressure, diarrhoea, nausea and delirium. But despite having trouble standing and being ordered not to swim by his doctor, he insisted on night swimming to finish the course. Speaking by satellite phone during a break aboard his support vessel on Thurdsay, Strel said the journey became tougher as he approached Belem…. (courtesy of The Courier Mail)

Več o tem na strani časopisa Courier Mail.

Še v Avstralijo seže glas o naših rojakih, kar tako naprej… Zdaj samo še čakam na novice, da so Domžalčani državni prvaki v fuzbalu, pa bom happy…

Majchy je končno najdla nekaj časa, pa šla uživat v nočno življenje. Z družbo smo šli na suši, potem nočni šoping v izbrane trgovine (kaj bi si punce še lahko zaželele), nato pa na romantični sprehod ob reki. Tri punce, en fant, kombinacija prava za prekrasen večer.
Samo mesto Brisbane ima razgibano nočno življenje, na vsakem koraku se lahko zaletiš v bilokatero narodnost/raso/spol… Trgovine so odprte do osme ure zvečer, žal je njihova roba top secret, ker so mi prepovedali slikat v njih, sam ok. Ne razumem zakaj, sam naj jim bo.

Toplo priporočam nočni sprehod v Southbanku. Kraj se ponaša s peščeno plažo sredi betona, prave palme in veliko živopisanih vodometov. Kopanje popolnoma zastonj, ni omejitve v času, tako da celo ob polnoči vidiš nekaj ljudi, ki se hladijo v modri omami. Občasno se seveda naleti na določene intoksikirane osebke, ki bi ugrabljali mlade punce, samo sreča, da smo imele bodyguarda s seboj.
Drugače je pa perfekten kraj za parčke, kjer si lahko v nedogled žvrgolijo kar si imajo za povedat, ali pa se samo stiskajo na zelenicah in vzdihujejo nad pogledom na razsvetljeno mesto. Sam ne bomo si zdaj cukr dvigovali s tem…Mene je bolj fasciniralo nočno življenje na reki. Ladje, ki počasi cruisajo po reki, polne plesočih ljudi, željnih zabave…To rabim, diskač na vodi. Nobenih pritožb sosedov zaradi hrupa, nič zakajenih prostorov, ker je vse lepo odprto in na svežem zraku, izbrana glasba, če ti je prevroče, se greš pa malo ohladit v vodo…

Ta teden je v študentu potekal Secret Admirer Week, torej teden skrivnih oboževalcev. Za neznatno prijavnino si dobil ime stanovalca, kateremu si potem cel teden izkazoval pozornost, na tak ali drugačen način. Odziv je bil velik, se je pa pokazalo, da so punce veliko bolj zagrabile priložnost, saj so bili fantje v manjšini…

Ok, vse lepo in prav, imejmo se radi in izkazujmo si naklonjenost. Sam John je šel pa miiičkeno predaleč pri tem hecu. Svoji izvoljenki je podaril šopek rdečih vrtnic za preko 10k tolarjev, naslednji dan veliiikega čokoladnega zajca, spet naslednji dan je celoten koridor prelepil z listki z njenim imenom, pesmicami, izlivi ljubečih čustev…Včeraj smo ga pa videli, kako je v šoping centru maširal z veliko čokoladno torto za njo Naj spomnim, da niti ni zaljubljen vanjo ali kar koli, ampak da je dobil njeno ime pri žrebu… Že kar creepy vse tole…

Še nekaj pravil, ki so jih postavili organizatorji SAW…
1. Ne bomo tolerirali zasledovanja, neprimernega izkazovanja naklonjenosti, žaljivega ali ponižujočega obnašanja.
2. Prepovedano je pisanje po cestah, stavbah…s kredo.
3. Ne obešajte napisov na nevarnih in težko dostopnih mestih, kot je na primer streha Roundhouse.
4. Pod nobenim pogojem ne izdajte, kdo je oseba, katero skrivno obožujete…

Nekaj zanimivega za ženski spol tokrat. V petek sta Julian in Emile vadila nekaj svojih gibov, pa sem se pritihotapila zraven in posnela. Julian je levi, v črnem, Emile pa v zelenem. En bolj obvlada, en malo manj, gledat ju je pa še vseeno zanimivo. Pa še to, če bo katero zanimalo…Julian je srečno zaljubljen trenutno, čist sveže. Ne bi verjeli, kakšna drama je bila vsak dan zaradi te ljubezni. Še zdaj moram poslušat, kaj mu vse roji po glavi, ko je z njo in kakšne strahove imata… Mladiči, kaj morem. Za Emilea pa nisem sigurna, sam glede na to, kako izgleda…

Imam še nekaj teh kratkih filmčkov, tko da, če vas zanima, bom še kaj pripopala. Če ne, se pa ne bom sekirala…Baje moram iti mal ven, v mesto, na kako nočno zabavo in posnet razvrat… Kdor se s tem strinja, naj se pofočka pri meni.